AVBERSKI POHOD OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU - 27.4.2015

Kako je potekal pohod, si lahko pogledate na spodnjih fotografijah.

Zapis ob letošnjem pohodu -->

Galerija slik ->

Zjutraj smo se zbrali pri Francinovih v Avberju

Prijave so zbirala dekleta iz Avberja in Ponikev

V dolini Raše smo najprej obiskali cerkvico Sv. Antona v Mahničih

V vasici Hribi smo pripravili pravi partizanski miting

Nekaj misli ob letošnjem pohodu:

Vreme je v tem pomladanskem obdobju vedno spremenljivo, tudi letos ni bilo nič drugače. Vsak dan smo spremljali vremensko napoved, ki je bila nemogoča: v ponedeljek ves dan obilne padavine. Tako je bilo tudi še en dan pred pohodom. Na koncu je obveljala želja vseh nas, ki smo si želeli vedrega vremena. Na ponedeljek so tudi metereologi sprevideli, da morajo vremensko napoved za Avber spremeniti. In res je bilo vreme čisto prijetno: oblačno, malo je tudi sonček pokukal skozi oblake. Ob vračanju iz Raše navzgor, ko smo se v strmini navzgor potili, nas je malo poškropil dežek  in nas osvežil.

Trasa pohoda je potekala iz Avberja najprej po kraški gmajni "Nadraša", sledil je spust v dolino Raše pri vasi Mahniči. Mimo cerkvice Sv. Antona smo se povzpeli v vasico Hribi, kjer smo malo predahnili. Domačini in organizatorji pohoda smo poskrbeli za pijačo in jedačo, kar je vsem pohodnikom po napornem vzponu lepo prijalo. Po krajšem kulturnem programu smo pohod nadaljevali do vasice Pristava. V nadaljevanju smo prečkali globoko grapo potoka Vilence in prišli v Dolenje. Sledilo je prečkanje pobočja po gozdu do steze Jakobove poti. Ozka in zavita steza nas je pripeljala ponovno v dolino Raše pri Novi vasi. Po dolino smo po cesti šli zahodno do ruševin, kjer je še do leta 1972 deloval mlin "Pri Rihardu". Od tam smo se po strmi stezi, ki smo jo ponovno očistili prav za ta pohod, povzpeli do kala Drnovec in naprej do vasi Avber.

Vsako leto obudimo spomine na določene dogodke iz NOB, ki so se zgodili v bližnji okolici. Letos smo se spomnili dogodkov iz decembra 1943. Najprej na spopad zaščitne enote z Nemci pri Ponikvah oz. v "Zlati dolini". Tik pred božičem, 23.12.1943 so Nemci napadli partizane, ki so se tisto noč mudili v Ponikvah. Tukaj se je mudil Franc Leskošek - Luka, takrat v funkciji sekretarja centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije (CK KPS). Z njim sta bila še člana PK KPS dr. Aleš Bebler in namestnika političnega komisarja Alpske operativne cone Branko Babič. Vaborcev zaščitne enote, ki so bili vrhunsko oboroženi za tisti čas: imeli so 3 mitraljeze, vsi ostali pa brzostrelke. V Ponikvah je bilo tistega dne tudi kakih 10 partizanov iz komande mesta Sežana. Iz Avberja je najprej zjutraj prišla blinda (oklepni avtomobil), takoj zatem pa kolona 150 - 200 nemških vojakov. Partizani so se umikali v borov gozdiček, ker pa bi jih ob umiku v Rašo na goličavi nemška vojska uničila, so se odločili za obrambo na robu "Zlate doline". Bitka je trajala ves dan, zaradi boljših partizanskih položajev Nemci niso uspeli prodreti čez čistino pred mitraljezi. Nemci so imeli veliko mrtvih in ranjenih, točno število ni znano. Partizani so imeli le enega ranjenca, ko je krogla enemu od partizanov oplazila uhelj. Nemci so zvečer pobrali ranjene in se umaknili v vas Ponikve.

Partizani so se zvečer spustili v dolino Raše, v mlinu "Pri Rihardu" so še povečerjali. Noč so prespali v grmovju na nasprotni strani Raše pri Ravnjah. 

Naslednji dan so Nemci namreč že privlekli topove in minomete in silovito obstreljevali stare partizanske položaje. Zadeli so tudi pred vhodna vrata mlina "Pri Rihardu". Ta mina je ubila gospodarja, ranila pa je tudi mamo in Emila Orel, ki nam je o tem pripovedoval v vasici Hribi. Nemci so sicer te civilne žrtve za silo oskrbeli, nato pa so domačini ranjence z vozom peljali v Kazlje, od tam pa z avtomobilom v bolnico v Trstu. Na žalost je mama od Emila v bolnici zaradi hudih ran umrla. Mali Emil je bil takrat dojenček, star 6 mesecev. Imel je več ran, največ po nogah.

Kot vsako leto, smo tudi letos pohodniki pripravili improviziran partizanski pohodni miting v vasici Hribi. Tam nam je Valči Uršič povedala o medvojnih dogodkih v okolici in na področju Vrhov. Mlade recitatorke so nam deklamirale nekaj partizanskih pesmi, Emil Orel pa je pripovedoval o strašnih dogodkih, ki so prizadeli njegovo družino pred božičem leta 1943. Pozdravil nas je tudi redni udeleženec naših partizanskih pohodov Danilo Rudež, ki je še eden od tistih res aktivnih udeležencev NOB. Zapel je naš pohodni pevski zbor, s harmoniko pa je vse skupaj izbrano spremljal David.

Bilo je naporno, a tudi prijetno in veselo.

Na svidenje naslednje leto !

Organizacijski odbor, 3.5.2015

Na vrh strani