CVETLICE KRAŠKIH TRAVNIKOV

1.

Gorski glavinec (Centaurea montana)

Gorski glavinec (Centaurea montana) boste našli v višjih legah skoraj povsod v Sloveniji. Zlahka ga boste prepoznali po značilni obliki in barvi koška (podoben košek imata samo še mehki glavinec in Triumfettijev glavinec), lahko pa ga, tako kot druge glavince, določimo s pogledom na koškov ovojek (desna fotografija).

Ovojkovi listi imajo češljat (sestavljen iz majhnih trnov) privesek, ki se z ozkim robom izteza proti dnu ovojkovega lista.

Zobci priveska so črni in približno tako dolgi kot širina priveska.

Listi so jajčasti, navadno celi, precej mehki.

http://www.zaplana.net/flowers/Asteraceae/CentaureaMontana%28GorskiGlavinec%29/T_9-0927_IMG.JPGhttp://www.zaplana.net/flowers/Asteraceae/CentaureaMontana%28GorskiGlavinec%29/L_9-0928_IMG.JPGhttp://www.zaplana.net/flowers/Asteraceae/CentaureaMontana%28GorskiGlavinec%29/T_9-0924_IMG.JPG

 

 

 

2.

Črna detelja (Trifolium pratense)

Črna detelja je skoraj zagotovo najbolj razširjena slovenska detelja. Njene rdečkaste cvetove boste od maja do septembra našli na travnikih in kamnitih gmajnah po vsej Sloveniji, celo na alpskih travnikih.

Od drugih detelj boste črno ločili takole:

·        Venčni listi so rožnato rdeči.

·        Cvetovi so sedeči in brez podpornih listov.

·        Čašna cev in zobci so dlakavi (dlake so dobro vidne le z lupo).

·        Listi so narobe jajčasti ali srčasti (ne pa eliptični ali suličasti).

·        Rastlina je trajnica s koreniko.

 

3.

Travniška kadulja (Salvia pratensis)

Travniška kadulja cveti od maja do septembra na travnikih in pašnikih skoraj povsod v Sloveniji. Od drugih kadulj boste travniško ločili po tehle lastnostih:

Cvetni venec je temno modrovijoličast in v venčni cevi nima dlačic.

Zgornja ustna je velika, ukrivljena.

Prašniki niso daljši od cvetnega venca.

V navideznih vretencih je do 12 cvetov. Socvetje je valjasto.

Podporni listi so jajčasti, zeleni.

Zgornji deli stebla, podporni listi in cvetovi so žlezastodlakavi (lepo vidno na desni fotografiji).

 

 

 

 

4.

Ranjak (Anthyllis vulneraria)


Zdravilne lastnosti ranjaka so (kot že njegovo ime pove) uporabljali za zdravljenje ran. Našli ga boste na suhih travnikih marsikje po Sloveniji, od maja do avgusta pa ga boste zlahka prepoznali po socvetju rumenih cvetov, ki ga zaradi svoje oblike uvrščajo med metuljnice.

Ranjak boste verjetno prepoznali že na prvi pogled, če ne boste povsem prepričani, pa lahko preverite te lastnosti:

Listi so lihopernati in imajo številne lističe; končni listič je večji od drugih.

Cvetovi so zbrani v glavičastem socvetju.

V Sloveniji raste šest podvrst ranjaka. Najpogostejši je pravi ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. vulneraria),  v gorah pa boste pogosto našli nizek in z dlakami porasel alpski ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. alpestris). 

 

 

 

5.

Dorycnium germanicumMalocvetna španska detelja

 

LATINSKO IME Dorycnium germanicum

AVTOR (Gremli) Rouy.

SLOVENSKO IME malocvetna španska detelja

ROD Dorycnium

DRUŽINA LATINSKO) Fabaceae

DRUŽINA metuljnice

RED Fabales

RAZRED Magnoliopsida

DEBLO Magnoliophyta

KRALJESTVO Plantae

RAZŠIRJENOST Sr. Evropa, Balkan

 

 

6.

Navadna grebenuša (Polygala vulgaris)

 

Slovensko ime  Navadna grebenuša

Latinsko ime      Polygala vulgaris

Družina                Polygalaceae

7.

 

 

 

7.

Navadni jesenček (Dictamnus albus)

V maju in juniju vas bo na prisojnih toplih kamnitih pobočjih (najpogosteje na Krasu in v okolici Slavnika) morda presenetil močen vonj po limoni, ki ga boste zagotovo zaznali že dosti prej, kot boste opazili nenavadne velike vijolično bele cvetove navadnega   jesenčka (zakaj rožo, ki cveti sredi pomladi, imenujemo jesenček, bo verjetno ostala ena od nerazložljivih skrivnosti botanike).

Jesenček ima tako nenavadne cvetove, da ga boste prepoznali že na prvi pogled (zaradi značilnega vonja bi lahko rekli, da ga boste zagotovo prepoznali tudi z zavezanimi očmi), seveda pa lahko preverite, ali imajo somerni  cvetovi s petimi venčnimi listi in cvetno čašo tudi deset prašnikov; oglejte pa si tudi stebelne liste – ti so lihopernati, sestavljeni iz jajčastih priostrenih lističev.

 

 

 

 


8.

Sedečelistni reličnik

 

LATINSKO IME Cytisus sessilifolius

AVTOR L.

SLOVENSKO IME sedečelistni reličnik

ROD Cytisus

DRUŽINA LATINSKO) Fabaceae

DRUŽINA metuljnice

RED Fabales

RAZRED Magnoliopsida

DEBLO Magnoliophyta

KRALJESTVO Plantae

RAZŠIRJENOST  Z Sredozemlje

 

9.

Svilnata košeničica (Genista sericea)

Svilnata košeničica cveti v maju in juniju na kamnitih kraških pobočjih (hitro jo boste našli na Mali gori). Od bližnjih sorodnic jo boste ločili takole:

·        Rastlina nima trnov.

·        Listi so celi in dolgi 2 do 4 centimetre.

·        Spodnja stran listov in cvetovi so porasli s svilnatimi dlačicami.

·        Po dva do štirje cvetovi so združeni v glavičasto socvetje na vrhu poganjka (socvetje dlakave košeničice je grozdasto in sestavljeno iz številnih cvetov).

 

 

 


 

10.

Navadna ivanjščica (Leucanthemum ircutianum)

Navadne ivanjščice verjetno ni treba podrobno opisovati, saj je ena najbolj pogostih slovenskih travniških rož. Omenimo le, da boste tu in tam naleteli na precej podobne vratiče, ki pa imajo na enem steblu več cvetov.

Poleg navadne ivanjščice boste v Sloveniji opazili še šest drugih (precej bolj redkih), od katerih se navadna loči takole:

·        Cvetovi v košku so brez kodeljice.

·        Stebelni listi so lahko nazobčani, niso pa pernato deljeni.

·        Ovojkovi listi so rjavo obrobljeni (vidno na desni spodnji fotografiji).

 

 

 

 

 

11.

Kraški šetraj (Satureja montana)

Kraški šetraj je polgrmiček, ki konec poletja cveti na kamnitih pobočjih in v skalovju, predvsem na Primorskem. Oblika cveta ga nedvomno uvršča med ustnatice, od drugih ustnatic pa naj bi šetraje ločili takole:

·        Cvetovi so dvoustnati, zgornja venčna ustna je precej ravna.

·        Cvetna čaša ni izrazito dvoustnata, ima pet zobcev in deset žil (kar jih loči od šetrajnika).

·        Cvet ima štiri prašnike, ki štrlijo iz venčne cevi. Prašniki so nagnjeni eden proti drugemu.

·        Ker je pri majcenih cvetovih šetraja precej težko oceniti nagib prašnikov, preverite raje še obliko listov – ti so celi, celorobi.

Od pritlikavega šetraja boste kraškega ločili po obliki stebla (kraški šetraj ima okroglo, rahlo dlakavo steblo), po barvi cveta (ta je bel, zgornja ustna je rožnatordeča, spodnja pa škrlatno pikasta) in po žlezah na stebelnih listih vsaj spodnji listi so na obeh straneh gosto žlezasto pikčasti.

 

 

 

 

 

Domače ime rastline: kraški žepek

kraški šetraj ali kraški žepek raste na Krasu, v septembru je v polnem cvetju.

 


Pripravil sem tudi plakat z nabranimi rastlinami:

Pripravil: Edi Fabjan

Cvetlice določila: Elda Jakofčič

Avber, 27.5.2012